Človekovo delovanje potisne Zemljo do meje prej, kot so mislili prej
V novi raziskavi, objavljeni v ugledni reviji Nature, znanstveniki z univerze Berkley kažejo zaskrbljujočo usodo, ki si jo ljudje vsiljujejo na svojem planetu. Po besedah raziskovalcev se "globalni ekosistem kot celota (...) zaradi človekovih dejanj približuje kritični spremembi v planetarnem merilu".
Razlogi so že znani. Rast prebivalstva, povečana poraba virov, spremembe in razdrobljenost habitatov, proizvodnja in poraba energije ter podnebne spremembe.
V drugih delih so bili že opisani dejavniki, ki potrjujejo to novo raziskavo. Dejavnosti moških zajemajo 43% površine planeta in naj bi vplivale dvakrat na to območje. Tretjina vse čiste vode je namenjena za človeško uporabo, stopnje izumrtja vrst pa so primerljive s časi, ko so dinozavri izginili.
Kakšna prihodnost nas čaka
Kaj pa pomeni vsa ta "kritična sprememba"? Učinki na prihodnost so še vedno negotovi, vendar nam je preteklost že pokazala nekatere možnosti. Raziskovalci naredijo primerjavo med današnjo in ledeno dobo. Takrat so večje okoljske spremembe poleg pojava novih skupnosti povzročile izumrtje in vplivale na razširjenost, številčnost in raznolikost vrst.
Še vedno obstaja možnost, da spremembe v ekosistemih, bodisi smrt živali, pomanjkanje vode, onesnaževanje in vse vrste težav, ki jih povzroča vzdrževanje našega življenjskega sloga, povzročijo padec ali konec naravnih virov, potrebnih za zdravje ljudi.
Drugo pomembno vprašanje je, kdaj bo Zemlja dosegla svojo mejo? Avtorji verjamejo, da je odgovor na to, ko spremembe v ekosistemih dosežejo med 50% in 90% vseh. Pričakujemo, da se bo čez 10 ali 15 let polovica celotnega ekosistema soočala s tovrstnimi spremembami.
Ne glede na prihodnost podoba, ki se oblikuje, ni preveč spodbudna. Ni primera za možnost izgube naravnih virov, ki so življenjsko pomembni za človekov obstoj. Verjetna rešitev je sprememba miselnosti in vedenja glede našega življenjskega sloga in navad uživanja.
Spodaj si lahko ogledate komentarje glavnega znanstvenika Anthonyja Barnoskyja o njegovih rezultatih raziskav:
