Postopek rabe zemljišč ima posledice za globalno segrevanje in biotsko raznovrstnost
Slika Freepik
Ko govorimo o rabi zemljišč, mislimo na obliko rabe zemljišč, torej na način, kako se ta zemljišča uporabljajo. Primeri rabe zemljišč so: urbana območja, pašniki, gozdovi in rudarska območja. Do leta 1970 je tehnologija dovoljevala samo interpretacije tal. Šele leta 1971, ko je bila Nacionalna komisija za vesoljske dejavnosti (CNAE) preoblikovana v Nacionalni inštitut za vesoljske raziskave (INPE), so bili pridobljeni potrebni pogoji za napredovanje znanja o dejanskem stanju države (glede uporabe in dežela).
Povpraševanje po študijah na tem področju se vedno bolj povečuje, kar ima za posledico informacije o spremembah v rabi zemljišč, ki nam omogočajo, da preverimo vmešavanje človeške dejavnosti v različnih naravnih okoljih. Leta 1979 je bil na zvezni ravni sprejet zakon št. 6766, ki določa delitev mestnih zemljišč in določa druge ukrepe. Zvezna zakonodaja določa, da lahko vsaka država in občina določi lastno zakonodajo o rabi zemljišč in okupaciji v skladu z regionalnimi in lokalnimi posebnostmi.
Na splošno je znanost o spremembi rabe zemljišč namenjena razumevanju razvoja interakcij med človeškimi sistemi, ekosistemi, atmosfero in drugimi zemeljskimi sistemi z analizo uporabe, ki jo ljudje uporabljajo na zemlji.
Preučevanje in kartiranje rabe zemljišč je pomembno predvsem za teritorialno načrtovanje, saj določa sposobnost rabe prostora. Ti zemljevidi so običajno narejeni z analizo in interpretacijo slik, posnetih s satelitov, ki so obdelane v različni programski opremi, s pomočjo orodja, imenovanega geoprocesiranje. Človek nenehno spreminja vzorec rabe zemljišč in ti zemljevidi nam omogočajo, da vidimo splošno sliko teh sprememb skozi leta.
Spremljanje rabe zemljišč in njegovih sprememb je prav tako pomembno, da lahko bolje kvantificiramo, napovedujemo, posredujemo in se prilagajamo globalnim podnebnim spremembam, izgubi biotske raznovrstnosti ter drugim svetovnim in lokalnim posledicam, ki jih povzročajo spremembe v rabi in pokrovnost zemlje.
Podnebne spremembe
Geoprocesiranje, ki se uporablja za izdelavo zemljevidov rabe zemljišč, je tudi koristno orodje za spremljanje nezakonitega krčenja gozdov.
Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah v svojih uradnih dokumentih deli vire emisij toplogrednih plinov in odstranjevanje (TGP) na sektorje. Eden od teh sektorjev, imenovan "spremembe rabe zemljišč in gozdov", vključuje krčenje gozdov in gorenje, ki povzročata emisije in odstranjevanja, ki so posledica sprememb v količini ogljika v vegetaciji in biomasi tal.
To je posledica dejstva, da pretvorba avtohtonega rastlinskega pokrova v kmetijska območja ali pašnike glede na ogljikov cikel povzroči emisije CO2, medtem ko rast in razvoj vegetacije na upravljanih območjih odstranjuje ogljikov dioksid iz ozračja.
Krčenje gozdov Amazone, ki se je zgodilo v zadnjih 30 letih, je Brazilijo uvrstilo med pet največjih izpustov toplogrednih plinov na svetu. Kljub temu je odstotek skupnih toplogrednih plinov, izpuščenih v Braziliji zaradi sprememb v rabi zemljišč, od leta 2005 upadel zaradi upada hitrosti krčenja gozdov v Amazoniji.
Znanstvena literatura je veliko raziskala, kako lahko spremembe v rabi zemljišč vplivajo na podnebne spremembe. V nasprotju s tem je študija Inštituta za uporabne ekonomske raziskave (IPEA) skušala oceniti učinke podnebnih sprememb na vzorce rabe zemljišč. V skladu s študijo lahko na nizkotemperaturna območja pozitivno vpliva globalno segrevanje, ki bo ponavadi ustvarilo podnebne razmere, bolj ugodne za kmetijske prakse, kar bo povečalo produktivnost tega sektorja. Ta postopek lahko nato privede do napredka pridelkov in preoblikovanja gozdov v kmetijska območja, kar pospeši krčenje gozdov.
Nasprotno pa bodo vroče podnebne regije povišale temperature do ravni nestrpnosti s strani kmetijskih pridelkov, kar bo povzročilo padec produktivnosti, kar bo pomenilo spremembe v proizvodni strukturi in vzorcu rabe zemljišč.
Voda
Ponovno se je izkazalo, da so kopenski in vodni sistemi močno povezani. Ballester, eden od članov programa za raziskave globalnih podnebnih sprememb FAPESP (Fundacija za podporo raziskavam države São Paulo), pravi, da lahko gojenje sladkornega trsa povzroči več vplivov na okolje. Enega od teh vplivov povzroča uporaba vinasse (iz rafiniranja alkohola) kot gnojila za pridelek. Vinasse, ki je bogata z dušikom, se lahko na koncu izluži v vodne tokove, s čimer poveča oskrbo s tem hranilom v vodnem okolju in spodbudi rast alg, ki povzročajo evtrofikacijo.
Druga težava, povezana z gojenjem sladkornega trsa, je poraba vode za proizvodnjo alkohola, pri kateri je za proizvodnjo le enega litra alkohola iz sladkornega trsa potrebnih 1.400 litrov vode. Poleg tega se lahko saje, ki nastanejo pri gorenju sladkornega trsa med žetvijo, odložijo v tleh ali v vodnih telesih, kar spremeni naravno kroženje ogljika v teh ekosistemih.
Glede vrste vegetacije, ki obdaja vodna telesa, Ballester tudi navaja, da "ko se vegetacija odstrani z roba reke, v vodo pride več svetlobe in materialov, zaradi česar ima voda manj kisika in spremeniti lokalne pogoje. To vpliva na biološko raznovrstnost ekosistema. "
Na splošno lahko rečemo, da so spremembe rabe zemljišč močno povezane z biotsko raznovrstnostjo kopenskih in vodnih ekosistemov in da je lahko globalno segrevanje posledica teh sprememb in vzrok. Kakorkoli že, že je znano, da lahko vsaka sprememba naravnih okoljskih vzorcev, ki ohranjajo življenje, kakršno poznamo, lahko vpliva na celoten sistem. Z zemljo ni nič drugače. Na primer, vemo, da rast prebivalstva spremlja večje povpraševanje po hrani in drugih virih, zaradi česar spremenimo način uporabe zemlje, kar pogosto povzroči, da gozdne površine postanejo pašniki ali kmetijska območja. Treba je še ugotoviti, koliko tega povpraševanja je resnično potrebno.
Nekateri znanstveniki trdijo, da celotna svetovna proizvodnja hrane zadostuje za oskrbo s trikratno populacijo na planetu! Na ta način se zavedamo, da vplivamo tudi na rabo zemljišč. Z zapravljanjem hrane prispevamo k povečanju povpraševanja po kmetijskih površinah, saj kupujemo prehrambene izdelke, ki so več kot dovolj za naše družine, velik del pa jih bo končal v smeteh. Da ne omenjam težav, ki izhajajo iz drugih faz, kot je prevoz hrane.
Na naši spletni strani imamo več člankov z nasveti, kako se izogniti zapravljanju hrane, do njih pa lahko dostopate s klikom na spodnje povezave!
