UNEP pravi, da izbruh koronavirusa odraža poslabšanje okolja

Znanstveniki predlagajo, da lahko degradirani habitati spodbujajo in diverzificirajo bolezni, saj se patogeni zlahka širijo na živino in ljudi

Koronavirus

Glinene banke na sliki Unsplash

Bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi, naraščajo in se poslabšajo, saj divji habitati uničujejo človekova dejavnost. Znanstveniki predlagajo, da lahko degradirani habitati spodbujajo in diverzificirajo bolezni, saj se patogeni zlahka širijo na živino in ljudi.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) poroča, da je žival verjeten vir prenosa koronavirusa 2019 (SARS-CoV-2), prenašalca COVID-19, ki je okužil že tisoče ljudi po vsem svetu in pritiska na gospodarstvo globalno.

Po podatkih WHO so netopirji najverjetnejši prenosniki SARS-CoV-2. Možno pa je tudi, da se je virus na človeka prenesel z drugega vmesnega gostitelja, pa naj gre za domačo ali prosto živečo žival.

Koronavirusi so zoonotični, kar pomeni, da se prenašajo z živali na ljudi. Prejšnje študije so pokazale, da se hudi akutni respiratorni sindrom (SARS) z domačih mačk prenaša na človeka, medtem ko se je bližnjevzhodni respiratorni sindrom z dromedarjev preusmeril na ljudi.

»Zato se je praviloma treba izogibati uživanju surovih ali nekuhanih živalskih proizvodov. S surovim mesom, svežim mlekom ali surovimi živalskimi organi je treba ravnati previdno, da ne pride do navzkrižne kontaminacije s nekuhano hrano, «je poročala WHO.

Izjava je bila dana nekaj dni preden je Kitajska sprejela ukrepe za zajezitev trgovine in uživanja divjih živali.

»Ljudje in narava so del medsebojno povezanega sistema. Narava zagotavlja hrano, zdravila, vodo, zrak in številne druge ugodnosti, ki so ljudem omogočile uspeh, «je povedala Doreen Robinson, vodja oddelka za prosto živeče živali v programu Združenih narodov za okolje (UNEP).

"Vendar moramo kot pri vseh sistemih razumeti, kako deluje, da ne bomo pretiravali in povzročali vedno bolj negativnih posledic," je dodal.

Poročilo UNEP-a „Frontiers 2016 on Emerging Issues of Environmental Concern“ kaže, da zoonoze ogrožajo gospodarski razvoj, dobro počutje živali in ljudi ter celovitost ekosistema.

V zadnjih letih je več nastajajočih zoonotskih bolezni po vsem svetu povzročilo naslove, ki povzročajo ali grozijo, da bodo povzročili večje pandemije, kot so ebola, ptičja gripa, vročina Rift Valley, vročina zahodnega Nila in virus zika.

Glede na to poročilo so v zadnjih dveh desetletjih nastajajoče bolezni imele neposredne stroške več kot 100 milijard dolarjev in bi lahko, če bi izbruhi postali človeška pandemija, skočili na več bilijonov dolarjev.

Da bi preprečili pojav zoonoz, je bistvenega pomena odpraviti številne nevarnosti za ekosisteme in prosto živeče živali, vključno z zmanjšanjem in drobljenjem habitatov, nezakonito trgovino, onesnaževanjem, širjenjem invazivnih vrst in vse pogostejšimi spremembami. sprememba podnebja.