To je ena od informacij, ki jo je razkrila nova platforma za kakovost zraka, ki jo je začel Inštitut za energijo in okolje
Slika Davidsona Lune s spremenjeno velikostjo, na voljo na Unsplash
Od 27 držav v Braziliji le devet izvaja nadzor kakovosti zraka. To so Bahia, Espírito Santo, Minas Gerais, São Paulo, Rio de Janeiro, Rio Grande do Sul, Paraná, Goiás in Zvezno okrožje. Čeprav je država z najboljšo pokritostjo São Paulo, na splošno pokritost z omrežjem v državi ni zadostna, bolj kritična pa je na severovzhodu in srednjem zahodu; in na severu, kjer ni spremljanja. Trenutno v Braziliji urejajo sedem onesnaževal zaradi priznane zdravstvene škode: skupni suspendirani delci (PTS), vdihljivi delci (MP10), dim, žveplov dioksid (SO2), dušikov dioksid (NO2), ogljikov monoksid (CO) in ozon (O3). Ker so drobni delci (MP2,5) in ozon onesnaževala, katerih nadzor koncentracij je bolj zahteven. Ta onesnaževala se slabo spremljajo,kljub vplivom na zdravje MP2.5 spremljajo le v štirih državah, ozon pa v sedmih.
Ti in drugi podatki o onesnaženosti zraka v Braziliji so zbrani v novi različici Nacionalne platforme za kakovost zraka (//qualidadedoar.org.br/), ki jo je 14. novembra razvil Inštitut za energijo in okolje (// www.energiaeambiente.org.br/), neprofitna organizacija, ki proizvaja tehnične podatke za vplivanje na javne politike. Spletno orodje je edino v državi, ki zbira podatke o koncentraciji onesnaževal in nakazuje, da so bili preseženi nacionalni standardi in priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), kar lahko pomaga strokovnjakom in vodjem pri oceni učinkov onesnaževanja zraka. v zdravju.
"Nizka pokritost nadzornih postaj pomeni, da prebivalstvo v večini države ne pozna zraka, ki ga diha," pravi meteorologinja Beatriz Oyama, analitičarka za kakovost zraka pri IEMA. "Spremljanje kakovosti zraka je pomembno orodje za javno upravljanje." Z ustreznim nadzorom v mestih je mogoče vedeti, kdaj je zrak neustrezen, in sprejeti ukrepe za zmanjšanje emisij onesnaževal, kot so omejevanje nekaterih industrijskih dejavnosti in uporabe avtomobilov ter spodbujanje uporabe javnega prevoza. Konec koncev je mogoče priporočiti, da so državljani in zdravstveni delavci bolj pozorni v najbolj kritičnih dneh.
Spremljanje lahko pomaga prepoznati onesnaževalne vire, kot so določene panoge ali lokacije z velikim prometom vozil, in prispeva k zmanjšanju teh emisij. Merjenje kakovosti zraka je tudi eden od ustreznih instrumentov za preverjanje učinkovitosti programa nadzora vozila (Proconve), ki ureja tehnologijo motorja in kakovost goriva. Prav tako so potrebne informacije, da vlada dovoli namestitev novih industrij na območjih, ki so občutljiva na zdravje prebivalstva.
Nova različica platforme IEMA, ki je referenca za SZO od leta 2016, vsebuje podrobne informacije o porazdelitvi nadzornih postaj in o spremembah koncentracij nadzorovanih onesnaževal. Prav tako je bolj interaktivno in praktično posvetovanje, a največja novica so podatki o koncentraciji na uro v dnevu. Omogočajo na primer vedenje, ko so dnevi ob vrhuncih določene vrste onesnaževal, meseci v letu, ko so opažene najvišje koncentracije.
Ker ima vsaka država svojo metodologijo za izračun koncentracij onesnaževal, je platforma IEMA po preučevanju teh različnih sprejetih metodologij uporabila metodo, ki jo uporablja večina držav, za standardizacijo izračunov, zaradi česar so podatki iz različnih držav primerljivi.
Med trenutno izmerjenimi onesnaževali v Braziliji edina, ki ne kažejo jasnega trenda upada, so drobne trdne delce in ozon. To so onesnaževala, ki najbolj zbujajo skrb, saj v visokih koncentracijah predstavljajo veliko tveganje za zdravje.
Najboljši delci (MP2,5) so eden največjih povzročiteljev bolezni dihal in srca in ožilja na svetu. Izpušča ga kurjenje goriv v industriji in vozilih, ta drugi vir pa postane še bolj aktualen v bolj urbaniziranih središčih. Prav tako nastaja v ozračju zaradi kemičnih reakcij z drugimi plini in onesnaževali. Čeprav ima MP2.5 škodo za zdravje znanstveno dokazano, le štiri države nadzirajo to onesnaževalo: Minas Gerais, Rio de Janeiro, São Paulo in Espírito Santo, le v zadnjih dveh pa je MP2.5 urejen. Na platformi za kakovost zraka je mogoče videti, kako se je koncentracija delcev spreminjala v različnih delih države. Na postaji v okolici Cerqueira César, v regiji Avenida Paulista, v mestu São Paulo,povprečna letna koncentracija delcev se je med letoma 2000 in 2009 zmanjšala s 24 na 16 mikrogramov na kubični meter. Nato je začela nihati brez očitnega padca. Vedno nad koncentracijo 10 mikrogramov na kubični meter, ki jo priporoča SZO.
Ozon je še eno onesnaževalo, ki ima koncentracije precej nad vrednostmi, ki jih priporoča SZO. Tisti, ki so mu redno izpostavljeni, tvegajo razvoj astme in drugih bolezni srca in ožilja ter zmanjšanje pljučne sposobnosti. Ker ga vir onesnaževanja ne oddaja neposredno, je nadzor nad ozonom velik izziv. Nastane podnevi iz reakcije med onesnaževali, ki izvirajo iz nepopolnih procesov gorenja (goriva, požari). Platforma za kakovost zraka omogoča tudi preverjanje koncentracije ozona v več mestih. Povprečno največ 8 ur ozona v parku Ibirapuera v Sao Paulu se je med letoma 2013 in 2016 gibalo med približno 200 in 160 mikrogrami na kubični meter, to je še vedno nad priporočili SZO od 100 mikrogramov na kubični meter.
Platforma prikazuje, kako sta danes poleg ostalih reguliranih onesnaževal najbolj kritična onesnaževala MP2,5 in O3. Po drugi strani pa je dobra novica s platforme, da druga onesnaževala padajo. To velja za delce (MP10), žveplov dioksid (SO2), ogljikov monoksid (CO) in dušikov dioksid (NO2). Vsa ta onesnaževala so skozi leta pokazala težnjo po zniževanju koncentracij in v večini sezon izpolnjevala priporočila SZO.
Povezava do platforme za kakovost zraka IEMA: qualidadedoar.org.br
