Raven CO2 v atmosferi je dosegla 416,21 delca na milijon (ppm), kar je največ od začetka meritev, ki so se začele leta 1958
Slika: Thijs Stoop v Unsplash
V zadnjih nekaj tednih, ko se je svet ustavil v boju proti pandemiji koronavirusa, je bilo ponekod že veliko poročil o izboljšani kakovosti zraka. Vendar ne smemo misliti, da je podnebna kriza rešena. Daleč od tega: najnovejši podatki ameriške državne uprave za ocean in atmosfero (NOAA) kažejo, da svetovne ravni ogljikovega dioksida (CO2) močno naraščajo.
Aprila 2020 je bila povprečna koncentracija CO2 v ozračju 416,21 delca na milijon (ppm), kar je največ od začetka meritev, ki so se začele leta 1958 na Havajih. Poleg tega zapisi o ledenem jedru kažejo, da smo prvič videli te ravni v zadnjih 800.000 letih. Svetovna okoljska situacija Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) kaže na reprezentativno povečanje koncentracije CO2 za več kot 100 ppm od marca 1958.
Krivulja kaže na pričakovana sezonska nihanja: severna polobla ima večjo kopensko maso kot južna in vegetacija poleti absorbira več CO2. V tej regiji se vrh koncentracije zgodi konec zime, maja, saj ima Zemlja z mrazom manj procesov fotosinteze in zato nivo CO2 narašča do naslednjega cikla. Ko se nato spet pojavi fotosinteza in pojavi se novo listje, spet absorbirajo CO2, do oktobra koncentracije zmanjšajo za približno 7,5 ppm.
Trend koncentracije CO2 v atmosferi. Podatki NOAA, grafi iz UNEP-ove sobe za svetovno okolje. Slika: UNEP
Vendar pa se zaradi antropogenih emisij (sproščenih s človekovimi dejavnostmi) koncentracije CO2 hitro povečujejo. Spodnji graf prikazuje razliko v nivojih med istim mesecem v različnih letih (med aprilom 2019 in aprilom 2020 se je na primer povečal za več kot 2,88 ppm). To kaže, da čeprav je bilo v šestdesetih letih prejšnjega leta povečanje v enem letu približno 0,9 ppm, je bilo v obdobju 2010–2019 povprečno 2,4 ppm. Trend naraščanja očitno pospešuje.
Trend povečevanja koncentracije CO2 v atmosferi. Primerjava med povprečji meseca in istim mesecem v preteklem letu. Graf in analiza UNEP-ove sobe za svetovno okoljsko situacijo. Slika: UNEP
Dolgoročna vizija
Z uporabo zapisov ledenega jedra je mogoče izmeriti CO2, ki ga je na Antarktiki ujel led, ki sega pred 800.000 leti. Od tega obdobja do danes še nikoli nismo dosegli 416 ppm. Glede na to, da se je Homo sapiens pojavil pred približno 300.000 leti in da je prva sled Homo sapiens sapiens (znana tudi kot človek) segala že pred 196.000 leti, še nobena oseba naše vrste še ni doživela tako visokih ravni CO2.
„To je očitno glavna skrb za podnebje in znova dokazuje, da je treba nujno ukrepati za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Da bi povprečno globalno segrevanje ostalo na 1,5 ° C, moramo do leta 2040 - najpozneje do leta 2055 zmanjšati neto emisije, «je dejal UNEP-ov direktor GRID-Ženeva in vodja programa za Svetovno okoljsko situacijo. Pascal Peduzzi.
Koncentracija atmosferskega CO2 iz ledenega jedra beleži zadnjih 800.000 let. Podatki EPA, UNEP GRID-grafi v Ženevi (povezava). Slika: UNEP
Ti rezultati so lahko presenetljivi za tiste, ki z optimizmom domnevajo, da bo COVID-19 zmanjšal skupne svetovne emisije. Res je, da se je avtomobilski in zračni promet ter industrijska dejavnost v večini delov sveta drastično zmanjšala od januarja 2020, to pa ne velja za električno energijo: po World Energy Panorama 2019 naj bi 64% globalni viri električne energije izvirajo iz fosilnih goriv (premog: 38%, plin: 23%, nafta: 3%). Ogrevalni sistemi delujejo kot pred COVID-19 in nobeno temeljno vprašanje se ni spremenilo - na primer iskanje obnovljive energije, uporaba javnega prevoza in konec krčenja gozdov.
Poleg tega pogostejši in močnejši gozdni požari, ki jih povzročajo podnebne spremembe, še naprej prizadenejo države, kot so Brazilija, Honduras, Mjanmar, Tajska in Venezuela, saj oddajajo velike količine dodatnega CO2. "Brez temeljnih sprememb v svetovni proizvodnji energije ne bomo imeli razloga pričakovati trajnega zmanjšanja teh emisij," pravi strokovnjak za podnebne spremembe UNEP Niklas Hagelberg.
»COVID-19 nam daje priložnost, da izmerimo tveganja, ki jih prevzemamo zaradi netrajnostnih odnosov z okoljem, in izkoristimo priložnost za obnovo svojih gospodarstev na bolj ekološki način. Upoštevati moramo globalne grožnje, kot so pandemije in podnebne katastrofe, da bi ustvarili prožne svetovne trge, podjetja, države in sisteme ter ustvarili zdravo in trajnostno prihodnost za vse.
"Podpora fiskalnim spodbudam in finančnim paketom za izkoriščanje razogljičenja in pospešenega prehoda na čisto in obnovljivo energijo ne bo le kratkoročna gospodarska zmaga, temveč tudi zmaga prihodnje odpornosti," je dodal.
