Biom je biološka enota ali geografski prostor, katerega specifične značilnosti določajo makroklima, fitofiziognomija, tla in nadmorska višina
Slika Lutfija A. Syama na Unsplash
Biom lahko opredelimo kot „sklop rastlinskega in živalskega sveta, ki ga sestavljajo skupine sosednjih vrst rastlinstva in ga je mogoče identificirati na regionalni ravni s podobnimi geološkimi in podnebnimi razmerami in ki je v preteklosti trpel enake procese nastajanja kot krajine, kar ima za posledico raznolikost lastne flore in favne “, pravi IBGE. Beseda, ki je bila prvič uporabljena leta 1916, izhaja iz grškega bio , kar pomeni življenje, in oma , skupina ali masa.
Na splošno lahko rečemo, da so biomi veliki geografski prostori, ki imajo enake fizikalne, biološke in podnebne značilnosti, v katerih živi veliko število rastlin in živali. Koncept bioma je nastal iz opazovanja razvoja rastlin in njihovih različnih oblik rasti, vključno z rastlinjem gostih gozdov, goščav, savan, polj, step in puščav.
Značilno je, da so biomi opredeljeni ali razmejeni glede na glavno vegetacijo, ki jih tvori. Okolju, ki ga na primer zasedajo savane, pravimo Savanna Biome. V nekaterih primerih je biom označen v skladu z drugimi merili, kot so podnebje, tipi tal, med drugim. To se na primer zgodi s tropskim deževnim gozdom in suhim tropskim gozdom, ki sta bila poimenovana glede na deževni režim v regiji.
Na našem planetu obstaja več različnih vrst kopenskih biomov, med katerimi so nekateri:
- Tropske cvetlice;
- Tundras;
- Tajga
- Zmerni gozdovi;
- Puščave;
- Savane;
- Polja in stepe;
- Gore.
Omeniti velja, da ti biomi lahko vključujejo tudi druge manjše biome, ki so del njih. Na primer v Braziliji je biom Cerrado del bioma Savanna, medtem ko je biom Atlantskega gozda del tropskega gozda itd. Poleg kopenskih biomov obstajajo tudi vodni biomi. Sestavljajo jih skupnosti živih bitij, ki živijo v sladki ali slani vodi na način, ki je prilagojen ekološkim razmeram v kraju, kot so vodne cone, celinski šelf, grebeni in drugi.
Biomi planeta
Tundra
Tundra je hladen in negostoljuben biom z vrsto redke vegetacije, večinoma podrastjo. Velja za najhladnejši biom na Zemlji in je prisoten na vrhu severne poloble sveta v območju polarnega kroga. Tundra sestavlja države, kot so Rusija, Grenlandija, Norveška, Finska, Švedska, Aljaska in Kanada. Glavne značilnosti tega bioma so:
- Visoke zemljepisne širine v severni regiji planeta;
- Tla skoraj popolnoma zamrznjena;
- Stroga zima s približno 10 meseci trajanja in izredno nizko temperaturo ter kratko poletje s pozitivnimi temperaturami;
- Flora, sestavljena iz mahov, lišajev in zelnatih rastlin;
- Favna, sestavljena iz severnih medvedov, karibujev, severnih jelenov in lemingov.
Tajga
Tajga, imenovana tudi Iglasti gozd ali Borealni gozd, predstavlja vrsto tipične visokogorske vegetacije, ki jo najdemo na severni polobli sveta, natančneje med Tundro in Zmernim gozdom. Ta biom je prisoten v severnih regijah Severne Amerike, Evrope in Azije, v državah, kot so Japonska, Rusija, Kanada, Aljaska, Grenlandija, Finska, Norveška, Švedska in Sibirija. Glavne značilnosti tega bioma so:
- Nahaja se na severni polobli, južno od Tundre;
- Hladno in snežno zimsko vreme;
- Flora, sestavljena iz borovcev in listavcev kritosemenk;
- Favna, sestavljena iz risov, zajcev, lisic, glodalcev in ptic.
Zmerni gozd
Zmerni gozd je biom, ki ga najdemo v srednji Evropi, južni Avstraliji, Čilu, vzhodni Aziji, predvsem v Koreji, na Japonskem in v nekaterih delih Kitajske ter na vzhodu ZDA. Imenujemo ga tudi Listopadni zmerni gozd ali Listopadni gozd, ker listi padajo pozno jeseni. Glavne značilnosti tega bioma so:
- Nahaja se na severni polobli, južno od Tajge;
- Podnebje s štirimi natančno določenimi letnimi časi;
- Stratificirana in listopadna flora;
- Favna, sestavljena iz jelenov, divjih prašičev, lisic, veveric in sov.
Stepe
Stepe so vrsta podrastja, ki ga tvorijo trave, razpršene po neizmernih ravnicah in tvorijo veliko zelenjavno preprogo. Pojavljajo se v regijah s celinskim in sušnim podnebjem, ki jih najdemo v Evropi, Ameriki, Srednji Aziji in Afriki. Glavne značilnosti tega bioma so:
- Nahaja se v zmernih in subtropskih regijah;
- Podnebje s štirimi natančno določenimi letnimi časi;
- Flora, sestavljena iz zelnatih rastlin;
- Favna, sestavljena iz čred v prehodu, glodalcev in plazilcev.
Puščave
Puščavske regije, kjer količina padavin ne presega 250 mm na leto, so razvrščene kot puščave. Zaradi teh pogojev in izgube vode z izhlapevanjem v obliki pare so te regije izredno suhe. Tudi toplotni razpon je izjemen, od zelo vročega podnevi do zelo hladnega ponoči. Glavne značilnosti tega bioma so:
- Nahaja se v severni Afriki, južni Evropi in Avstraliji;
- Suho podnebje, z zelo malo padavinami in visoko toplotno amplitudo;
- Flora, sestavljena iz redke vegetacije, prilagojene suhemu podnebju;
- Favna z nizko biotsko raznovrstnostjo (glodalci, lisice in plazilci).
Savanna
Savane ustrezajo tipu rastlinskega pokrova, ki ga tvori nizko rastlinstvo, kjer izstopajo trave, zelišča, grmičevje in redka drevesa. So biomi, ki so na splošno ploski in jih najdemo na afriških, ameriških in oceanskih celinah. Glavne značilnosti tega bioma so:
- Nahaja se v Afriki in Avstraliji;
- Sezonsko tropsko podnebje s suho zimo;
- Flora ima dva sloja (drevesna in zelnata);
- Favna, sestavljena iz slonov, žiraf in levov.
Tropski gozd
Tropski gozdovi so biom z največjo produktivnostjo in raznolikostjo vrst na planetu. Zaradi visokih padavin v regijah, kjer se nahajajo, jih imenujejo tudi tropski deževni gozd. To ime prejmejo, ker se nahajajo med tropskim predelom raka in kozoroga. Glavne značilnosti tega bioma so:
- Nahaja se v Južni Ameriki, Afriki in jugozahodni Aziji;
- Vlažno tropsko podnebje;
- Bujna in razslojena flora;
- Bogata in raznolika favna.
Brazilski biomi
Brazilija ima šest biomov: biom Amazona, biom Caatinga, biom Cerrado, biom atlantskega gozda, biom Pampa in biom Pantanal.
Amazonka
Brazilski ekvatorialni gozd, ki zaseda približno polovico ozemlja Brazilije, je skoncentriran na severu in delu srednjezahodne države. Na ta biom močno vpliva ekvatorialno podnebje, za katero je značilna nizka toplotna amplituda (majhne temperaturne razlike) in visoka vlažnost, ki je posledica izhlapevanja rek in dreves.
Flora tega bioma je sestavljena iz zelo bogate in goste gozdne vegetacije, ki predstavlja vrste različnih velikosti z velikimi in velikimi listi, ki jeseni ne padejo. Tudi favna je zelo raznolika. Sestavljajo ga žuželke, neskončnost vrst ptic, opic, želv, jaguarjev in drugih.
- Kaj je amazonski biom in njegove značilnosti
Caatinga
Kaatinga, ki se razteza po celotnem brazilskem zaledju, zavzema približno 11% nacionalnega ozemlja. Je najbolj suha regija v državi, ki se nahaja v polsušnem tropskem podnebnem pasu. Vegetacijo tega bioma sestavljajo kserofilne rastline (navajene kislosti) in listavci (ki v najbolj sušnem obdobju izgubijo liste), poleg nekaterih dreves z velikimi koreninami, ki jim uspe zajeti vodo iz gladine, kar preprečuje izgubo listov. Favna tega bioma je sestavljena iz najrazličnejših plazilcev.
debel
Cerrado zavzema velik del srednjezahodne, severovzhodne in jugovzhodne regije države. Je biom, na katerega vpliva celinsko tropsko podnebje, ki ima zaradi pojava dveh natančno določenih letnih časov (enega vročega in vlažnega ter drugega hladnega in suhega) rastlinstvo z majhnimi drevesi in grmi, zvitimi debli, debelim lubjem in navadno listavci. Favna v regiji je precej raznolika in jo sestavljajo kapibare, grivasti volkovi, mravljinčarji, tapirji in seriji.
Atlantski gozd
Atlantski gozd je biom, sestavljen iz vrste gozdov in ekosistemov, ki ustrezajo 15% brazilskega ozemlja. Od odkritja je to območje trpelo zaradi krčenja gozdov, požarov in degradacije. Danes vegetacija predstavlja le 7% prvotne gozdne površine, s srednjimi in velikimi drevesi, ki predstavljajo gost in zaprt gozd.
Atlantski gozd, ki velja za enega najbogatejših biomov na planetu, sestavljajo planote in gore. Njeno območje pokriva vzhod, jugovzhod in jug Brazilije, poleg tega pa še del Paragvaja in Argentine. Po podatkih ministrstva za okolje je v tem biomu približno dvajset tisoč rastlinskih vrst - to ustreza več kot 35% vrst v Braziliji. Obstajajo bromelije, begonije, orhideje, drevesa ipe, palme, trta, briofiti, jakarande, jambo, rožnate jekitibe, cedre, tapiririje, andire, ananasi in fige.
Poleg tega je favna zelo bogata in raznolika. Glede na raziskave je v Atlantskem gozdu 849 vrst ptic, 370 vrst dvoživk, 200 vrst plazilcev, 270 sesalcev in približno 350 vrst rib. Številnim od teh živali grozi izumrtje, kot so zlati lev tamarin, velikan mravljinčar, jelen, opossum, mali modri ara, vidra, coati, jaguar, ocelot, kapibara.
Pampa
Nahaja se na jugu Brazilije, na ta biom pa vpliva subtropsko podnebje in oblikovanje reliefa, sestavljenega pretežno iz ravnin. Zaradi hladnega in suhega podnebja se vegetacija ne more razviti, saj jo sestavljajo predvsem trave, kot so trava kozje brade, mastna trava in trava mimoze. Jeleni, čaplje, vidre in kapibare so primeri živali, ki živijo v tem biomu.
Pantanal
Pantanal je najmanjši brazilski biom in največje poplavno območje na svetu. Unesco jo je uvrstil med "svetovno naravno dediščino" in "rezervat biosfere". Ta regija ima veliko biotsko raznovrstnost. Vendar pa mnogim živalim v tem biomu grozi izumrtje, kot so jaguar, puma in modri ara. Ta biom se nahaja v porečju reke Zgornji Paragvaj in pokriva brazilski zvezni državi Mato Grosso in Mato Grosso do Sul ter majhen del Bolivije in Paragvaja.
Podnebje Pantanala zaznamuje vroče, deževno poletje in hladna, suha zima. Tako je v deževnem obdobju Pantanal po kopnem praktično neprehoden, medtem ko v sušnem obdobju reke presahnejo in ostane glina. Tako nastala tla se uporabljajo kot pašniki za živino. Vegetacija tega bioma, odvisno od nadmorske višine, vključuje trave, srednje velika drevesa, plazeče rastline in grmičevje.
